V kakšnem smislu “desni”?

SDSS
Verjetno ste opazili, da se na naših straneh kot samooznaka pogosto pojavljajo pojmi, kot so “desnica”, “desno” oziroma “desno od sredine”, ter se morda tudi vprašali, na kaj točno z njimi merimo.

Ker je osnovni namen Kritike konſervativne sproščena in umna javna razprava, hkrati pa vse prepogosta nereflektirana raba tovrstnih (samo)oznak zadeve prej megli kot pa jasni – česar učinek je navadno umanjkanje inteligentne debate in reduciranje pluralizma na bipolarnost – sem mnenja, da bralstvu v tem vprašanju dolgujemo popolno jasnost.

Najprej je potrebno poudariti, da naš portal ni strankarski. Njegov cilj ni postati politično gibanje ali programski lobi niti ne želi težiti k enotnosti ali celo monolitnosti mnenj, nazorov in idejnih izhodišč. V prvi vrsti želi biti prostor srečevanja in enakopravnega, konstruktivnega dialoga različnih pogledov in stališč.

“Čemu potlej izrecna opredelitev ‘desno od sredine?'” – boste upravičeno porekli. Na načelni ravni takšnemu ugovoru brez težav pritegnem. Popreproščena binarna delitev mi je nasploh tuja, nazorsko se v polni meri ne vidim niti na “desni” niti na “levi”, največji problem pa vidim v popolni zmedenosti oznak “levo” in “desno”, kot se uporabljata na Slovenskem.

Po drugi strani bi bilo napak ignorirati dejanske politične razmere, kakršne vladajo pri nas. Politične sile, ki si pravijo “levica”, neposredno ali posredno obvladujejo pretežni del javne sfere. V javni razpravi – in v tem Slovenija nikakor ni osamljena – pa dominirajo diskurzi, ki svojo “levost” neredko eksplicitno poudarjajo. Z le majhnim kančkom pretiravanja je moč reči, da je slednja v omenjenih diskurzih pogosto sinonim za  “dobro”, “pozitivno” in “napredno”, medtem ko “desno” implicitno označuje vse kar je na tem svetu “mračnjaškega” in “antihumanističnega” – ali pa vsaj “zahojenega” in “antiintelektualnega”. Posledica vsega naštetega je, da se je – za razliko od levičarjev, ki svojo pripadnost vselej radi ponosno in glasno poudarjajo – mnogim drugače mislečim nelagodno identificirati z desnico, ki jim (povsem po nepotrebnem) zbuja negativne asociacije.

Pri Kritiki konſervativni takšen način razmišljanja odklanjamo. Desnico in levico razumemo kot komplementarna gradnika, ki ju nujno potrebuje vsak normalen politični prostor. To je tisti poglavitni razlog, ki nas – nazorsko sorodne, a raznolike – združuje v prizadevanju proti enostranski prevladi (samoopredeljene) levice. Prizadevanju, čigar cilj je odpiranje svobodnih prostorov razprave in ne utišanje drugačnih mnenj. Eno izmed bistvenih izhodišč takšnega prizadevanja je vsekakor tudi spodbuditi debato v tistem delu slovenske javne sfere, ki sebe razume kot “desnega”, pri čemer pa ni nikakršnega razloga, da bi ta debata ostala omejena izključno nanj.

V izogib možnim nesporazumom in napačnim asociacijam med bralstvom tako predlagam da se – v kolikor se definiramo kot “desni” medij – docela jasno opredelimo glede tega, kako razumemo to svojo “desno” pozicijo. Ponuja se nam več možnosti:

  1. V smislu trenutnih strankarskih delitev.
  2. V smislu “tradicij slovenske pomladi” – kar pa vključuje tudi usmeritve, ki se jih navadno označuje kot “leve” oziroma bi jih v običajni evropski politiki težko iskali na “desni” –  denimo socialno demokracijo.
  3. V ideološkem smislu in s čim manj oziranja na specifike slovenske politike ter njenega izrazoslovja –  torej kot jasna konservativna oziroma (konservativno) liberalna usmeritev.  V primeru, da vztrajamo pri izrecno desni poziciji, mi je samemu ta opcija najbližje.
  4. Še bližje pa mi je zastavitev, ki bi ciljala onkraj “desne sredine” in bi vabila k dialogu vse, ki so pripravljeni nanj, ne glede na nazorsko pripadnost. To nikakor ne bi pomenilo odpovedi osnovnemu cilju kritične prevetritve “desnega” dela slovenske javne sfere. Izognili pa bi se nepotrebnemu zamejevanju in zapiranju v ta okvir ter pretiranemu poudarjanju “desne” usmerjenosti. Kaj lahko se sicer zgodi, da bomo s strani dobršnega dela potencialne publike bili razumljeni kot predstavniki “desnice” iz točke 1., kar vsaj po mojem mnenju popolnoma zgreši naš namen; ali pa točke 2., kar nekako izvotli našo konservativnost.

Sam bi najraje videl, da se v prvi vrsti definiramo skozi kritiko in preseganje levo-desne paradigme, še zlasti, kot se je razvila v Sloveniji, in skušamo nagovarjati tudi in predvsem tiste ljudi, ki razmišljajo onkraj nje oziroma so jim tovrstne identifikacije tuje.

To ne pomeni, da se kot pisci odpovemo lastnim konservativnim – oziroma liberalnim – pozicijam, temveč nasprotno: da se med drugim trudimo pokazati, kako slovenska “desnica” v veliki meri sploh ni desna, “levica” pa v največji meri ne normalna!

Kot potencialni bodoči pisci Kritike ste, spoštovani bralci, k nadaljnji razpravi o desnici, kot tudi smiselni meri identifikacije s to oznako, seveda prijazno vabljeni tudi Vi!

Advertisements

3 thoughts on “V kakšnem smislu “desni”?

    • “konſervativna” ni nič drugega zapis v bohoričici za besedo, ki se jo v sodobnem slovenskem pravopisu pišemo “konservativna” :)
      tako o pomenu našega imena (“Kritika konservativna”) kakor o tem, kako pojmujemo pojem konservativnosti, bo v prihodnje še veliko govora. je pa tako, da že vsak od urednikov konservativnost razume nekoliko drugače, pri avtorjih pa je ta razpon verjetno še večji. toda pluralnost pomenov še ne bi smela onemogočati suverene uporabe takšne samooznake. še zlasti, ker konservativnost pojmujemo predvsem kot določen pristop in določeno senzibilnost, nikakor pa ne kot izdelano ideologijo
      kot rečeno, o tem več prihodnje. hvala za zanimanje!

      Like

  1. Pingback: Kritika konſervativna: V kakšnem smislu “desni”? - Časnik

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s