Komunisti, komunajzerji, komunjarji, komiji – kratek slovarček za liberalne bralce

the_communists

Pri Kritiki konservativni se zavedamo, da je široko področje, ki ga na Slovenskem zaseda t. i. desnica – v resnici gre za dokaj suho in pusto planjavo, po kateri že dolga desetletja blodijo izgubljena slovenska plemena konservativna – sestavljeno iz jako raznolikih skupin, sekt, frakcij in občestev. Znašla so se skupaj, ker jih druži nasprotovanje levici, a imajo pogosto zelo različne kulturne, zgodovinske in druge občutljivosti. Liberalci, na primer, so zelo občutljivi na antikomunizem. Ne zato, ker bi imeli do bivšega sistema posebne simpatije, temveč predvsem zato, ker se v antikomunizmu, ki ni le drža ali stališče, temveč posebna kultura s svojimi pravili, šegami, navadami in zapletenimi diskurzivnimi praksami, ne znajdejo najbolje.

Predstavljamo si na primer povprečnega liberalca slovenskega, ki izhaja iz mestnega okolja in se umešča v to, čemur se je pred leti reklo »urbana desnica«. Ta liberalec ne mara neosocializma – zato mu tudi paleosocializem ni pri srcu. Toda o njem ne ve kaj prida, saj je bil vzgojen v dobrostoječi mestni družini, ki se je iz Blatnega Dola v srednji razred pogosto povzpela ravno v času socializma in zato ima do njega sicer kritično, a vse prej kot popolnoma negativno stališče. Spominja se vrst za puter in toaletni papir, a tudi poceni kreditov, s katerimi si je zgradila vikend na Pohorju, pa letovanja v Crikvenici. Spominja se tudi užitka, s katerim je v osemdesetih brala Žižkove kolumne v Mladini, nezaupljivega posmeha, s katerim je spremljala vzpon klerikalcev v Peterletovi vladi, predvsem pa se spominja zlatih devetdestih in vseh prikupnih načinov, s katerimi je profititala od slovenske zgodbe o uspehu.

Tedaj je biti liberalec pomenilo nekaj drugega …

Naš mladi novi liberalec na stvari gleda nekoliko drugače, a to so njegove družinske korenine. Zlata devetdeseta so mimo in naenkrat je treba izbirati: ali si liberalec ali hodiš na predavanja DPU-ja. Časi, ko je eno predpostavljalo drugo, so dokončno mimo. Zgodi se sicer včasih kakšna vstaja, ko se ta dva pola zopet srečata – a zreta si iz obličja v obličje in vedno bolj sodita, da več ne spadata skupaj. Nazadnje se odločita za open relationship – v prihodnje se bosta srečevala le, ko bo treba skupaj demonstrirati proti Janezu Janši, za legalizacijo marihuane in proti homofobiji. Sicer pa bo vsak od njiju »srečeval nove ljudi«. Vsak od njiju spremeni svoj facebook  status v »it’s complicated«: toda mladi revolucionar nadaljuje svoje živahno družabno življenje  po Ljubljani, mladi liberalec pa pravzaprav ne ve, kam bi se dal. Nekaj časa poseda doma, se udeležuje razprav na twitterju in na blogu Tomaža Štiha, nazadnje pa se odpravi na plano,  iščoč somišljenike iz mesa in krvi v tej pustniji, ki se ji reče slovenska meščanska sfera.

Pride do protikomunistov. Previdno pristopi do njih: simpatija je takojšnja, a kmalu se pojavi nelagodje, nerazumevanje, zadrega. Oni ga razumejo – a on njih ne. Njihov besednjak, reference, interne šale so mu tuje.

Zato smo za mladega liberalca pripravili kratek slovarček antikomunističnega besednjaka. Začeli bomo pri samem začetku: pri poimenovanju nasprotnika, v odnosu do katerega dobiva antikomunist svojo identiteto. To je bolj zapleteno, kot se sliši. Nemara ste opazili, da glede tega obstaja več izrazov: komunisti, boljševiki, marksisti, leninisti, stalinisti, titoisti, maoisti, trockisti, nacional-boljševiki, nacional-komunisti, rdečkarji, komunajzerji itd. itd.

Od tega se človeku zavrti v glavi. Zato bomo začeli čisto pri osnovah in razjasnili nekatere najpogostejše rabe.

  • Komunisti – pripadniki mednarodnega zgodovinskega gibanja, ki se je artikuliralo po modelu večinske frakcije Ruske socialdemokratske delavske stranke pod vodstvom Vladimira Iljiča Uljanova, bolj znanega pod psevdonimom Lenin. Ta frakcija, znana tudi kot boljševiki (izraz je ruskega izvora in pomeni nekaj takega kot »večinci«), se je kasneje preimenovala v Komunistično partijo: ime »komunisti« je obstajalo že od Marxovih časov in je bilo dolgo izmenljivo s »socialisti«. Skratka: potrebno je razumeti, da so komunisti konkretno zgodovinsko gibanje, ki je kasneje razpadlo na najrazličnejše frakcije. Ker se večina le-teh zgleduje po Leninu, jih lahko imenujemo tudi leniniste. Ker ta izraz označuje osnovno filozofijo komunističnega gibanja, ne glede na strankarsko pripadnost, ga lahko mile volje uporabljate za sodobne simpatizerje s komunizmom, ki se zaradi slabe reklame otepajo komunističnega imena in so prevelike mevže, da bi ustvarili pravo Komunistično partijo. Primer: »v Unionski dvorani so se zbrali demokratični leninisti«.
  • Komunajzarji ali komunajzerji – posmehljiv izraz za osebe, ki delijo mnenja, stališča ali držo, značilno za zgornje. Tu je pomembno vedeti, da komunajzer ni žaljivka za komuniste! Žaljivka za komuniste je rdečkarji, posmehljivi izraz pa komunišči (glej spodaj). Komunajzer je nekdo, ki ima negativne poteze, ki jih pripisujemo komunistom. Vendar, pozor!, tu mislimo predvsem na ideološki vidik. Komunajzar je nekdo, ki zagovarja podobna stališča ali izhaja iz podobnih premis kot komunisti. Tu ne gre za vprašanje, ali sledi metodam njihove mobilizacije, boja proti nasprotnikom ipd. Takemu človeku se reče boljševik. Zato v pogovoru z antikomunistom recimo nikoli ne smete reči: »Janez Janša je komunajzer,« lahko pa rečete »Janez Janša je boljševik.« Toda pri tej izjavi predlagamo veliko previdnost: izrečete jo lahko le v zaprtih družbah, kjer so prisotni le volivci Nove Slovenije in SLS. Če bo v omenjeni druščini en sam  podpornik ali celo simpatizer SDS-a, vas bodo taisti volivci obtožili udbaške provokacije (o Udbi več v prihodnje). Izjava »Janez Janša je komunajzer« je lahko sicer logično-semantično tudi pravilna, a le, če jo izrekate iz pozicije, ki stoji bolj desno od Janše. Za vsakega desničarja je namreč tisti, ki stoji bolj levo od njega, komunajzer. Vendar v teh primerih priporočamo rabo besede »komi«, saj je natančnejša, bolj urbana, moderna in sploh bolj kul. Poleg tega je krajša in torej primernejša za debate na twitterju.
  • Komunjarji – regionalno; izvorno le različica komunajzerjev. Kljub temu se je razvila v pomembno samostojno kategorijo. Izvira iz srbohrvaške besede “komunjarja”, ki je edninski samostalnik ženskega spola. Nekateri lingvisti zagovarjajo stališče, da se je pojem sprva uporabljal kot nekoliko ruralni sinonim za naziv “komunist”, ki je kot beseda latinskega izvora predvsem na območjih z bizantinsko tradicijo zvenela preveč učeno. Takšno rabo je oblast preganjala. Predvsem od osemdesetih let dalje je zato postala del antikomunistčnega besednjaka v nekdanji Jugoslaviji. Primer: “Slobo nije komunjara, on je za pravu, našu stvar.” S prehodom v slovenski jezik (predvsem po zaslugi naših antikomunistov, ki so letovali v Dalmaciji) je beseda doživela določene morfološke in semantične premene. Dandanes besedo pravilno uporabljamo predvsem kot posmehljiv izraz za nekdanje komuniste. Toda pozor: komunjar je, za razliko od komunajzerja, lahko le nekdo, ki je dejansko bil član Komunistične partije. A to še ni dovolj: poleg tega je potrebno, da se še vedno prepoznava v določenih stališčih in vrednotah levice. Komunjar je, z drugimi besedami, hudomušna oznaka za pripadnike postkomunistične levice. Za razliko od komunajzerja to ni žaljivka, temveč zgolj posmehljivka. Zato jo lahko uporabljate povsem sproščeno, a bodite nekoliko previdni, da pri tem ne spregledate obeh pogojev, nujnih za njeno rabo. Izjava, kot je »Vinko Gorenak je komunjar,« na primer ni točna, saj Vinko Gorenak ni pripadnik postkomunistične levice. Če želimo poudariti njegovo nekdanjo članstvo v Komunistični partiji, lahko rečemo recimo: »Vinko Gorenak je vedno spadal med demokrate«.
  • Komiji –  v nasprotju s prepričanjem mnogih, to niso prebivalci Avtonomne republike Komi, temveč zagovorniki progresističnih nazorov. Ta izraz je zelo primeren za liberalce, ker jim omogoča diferenciacijo od številnih osebkov, ki se kitijo z istim liberalnim imenom, a zagovarjajo socialistične, socialdemokratske in etatistične nazore. Tako lahko rečete npr.: »Barack Obama je komi«. To je širši pojem od ostalih in ga lahko, predvsem na družabnih omrežjih, uporabljate brez zadržkov. Svetujemo pa previdnost pri starejših članih antikomunističnega občestva, saj bi pri njegovi, sicer povsem pravilni rabi utegnilo priti do trenj. Tako sta npr. izjavi »Stane Granda je komi« ali »Jože Pučnik je bil komi« logično-semantično pravilni, a iz pragmatičnih razlogov  (o katerih več v prihodnje) izrazito odsvetujemo njihovo rabo. Ker beseda nima ženske oblike, se podobna dilema pri Angeli Vode ne pojavi.
  • Komunišči – ta beseda ni tako priljubljena kot ostale, a si počasi utira pot v občestvo. Z njeno uporabo boste pokazali, da ste na tekočem ali celo korak ali dva pred ostalimi. Izhaja iz poljske besede komuniści, ki je množinska oblika samostalnika komunist. Praviloma se izgovarja z mehkim š in č-jem, ki slovenskemu govorcu povzroča nemajhne težave. Pravilno izgovarjavo lahko vadite ob spodnjem videu:

Kar se tiče pomena, smo že povedali, da je to posmehljiv in rahlo zaničevalni izraz za komuniste. Ker beseda pri nas obstaja le v množinski obliki, ne gre za osebno žaljivko, temveč z njim sofisticirani govorec izrazi svojo ironično in hkrati kritično distanco do pripadnikov tega gibanja kot celote. Za elegantno rabo izraza bo potrebno precej vadbe, saj izraz nikoli ni rabljen nevtralno ali v neposredno posmehujočem tonu, temveč vsebuje ironični preobrat, ki je v enaki meri usmerjen v označenca kot v označevalec sam, in posledično implicira govorčevo samoironijo. Zato ga lahko uporabljate le, če ste dodobra natrenirali rabo ostalih terminov. Primer rabe: govorec govori v običajnem tonu in začne stavek, v katerem se nameri uporabiti nevtralno besedo »komunisti«. Toda že med samim izrekanjem stavka, se mu govorna domišljija spači od absurdnosti in grotesknosti dogodkov, ki jih opisuje (komunisti namreč večinoma nastopajo v grotesknih zgodbah), in zato na točki, ko je že izrekel komun…, spremeni artikulacijo fiziološkega govornega aparatusa in izusti … šči. Pri tem je treba upoštevati onomatopoetsko vlogo tega zloga v slovenščini.

Toliko za začetek. Če se boste kdaj pa kdaj zmotili v rabi, si ne ženite preveč k srcu. To se zgodi tudi profesionalcem. Pred časom je npr. znani slovenski antikomunistični politik (ki, kot smo ugotovili, ni komunjar, ker se definitivno ne priznava v vrednotah postkomunistične levice) na družabnem omrežju zapisal, da so nam petdeset let vladali komiji. Kot zdaj že vemo, je to #fail. Pravilno bi bilo seveda reči, da so vladali komuni … šči.

Advertisements

One thought on “Komunisti, komunajzerji, komunjarji, komiji – kratek slovarček za liberalne bralce

  1. Pingback: Kritika konſervativna: Komunisti, komunajzerji, … - Časnik

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s