Slovenija ne vidi izhoda iz recesije. Strokovnjaki: v Sloveniji preveč Slovencev

(poročilo prevedeno iz bruseljskega časopisa The New European Times)

Foto: Delo

Foto: Delo

BRUSELJ, DUNAJ – Evropska unija izraža skrb nad ekonomskim in političnim stanjem v Republiki Sloveniji. Slovenija se z vsako uro zadolžuje v številkah, ki jih zna razumeti le še Berlusconi. Pri tem pa EU opazuje, da se v nobenem segmentu svoje ekonomije ne želi spoprijeti z reformami. Na tiskovni konferenci minuli torek je lokalna premierka Alenka Bratušek dejala: »Stanje v Sloveniji je stabilno. Trojke v našo deželo ne bo, saj smo v zadnjih pol leta uspešno privabili več tujih posojilodajalcev, ki nam bodo redno zagotavljali likvidnost v teh težkih časih, tako za Slovenijo kot tudi za naše prijateljske republike Rusijo, Azerbajdžan in Libijo«.

Toda v kuloarjih bruseljske Steklene palače je v pričakovanju evropskih volitev zaznati veliko stopnjo nezaupanja. »Sam pogled na kandidatne liste ne vzbuja preveč zaupanja – nam je zaupal vir iz hodnika – ena lista izgleda kot skupina, ki išče zatočišče pred sodnimi pregoni, druga kot da je ravnokar prikorakala iz srednje šole, tretja pa ima tistega zoprnega čebelarja«.

Če pa so na čudaške kandidatne liste na evropskih volitev še vajeni – tokratnih volitev se bodo namreč udeležili tudi na Hrvaškem, sicer južni sosedi Slovenije, s katero sta skupaj žulili klopi v socialistični Jugoslaviji – pa je ekonomsko in gospodarsko stanje tisto, ki administratorjem EU najbolj beli glavo. Predvsem zato, ker so to republiko, ki po prebivalstvu ne presega berlinskih četrti Pankow in Oraniensburg, dobrih pet let nazaj tako nemarno spustili v monetarno unijo.

V poročilu odhajajočemu komisarju EU Josetu Barosu je v sredo skupina iz Centra za organiziranje in koordininarnje lokalnih administracij (COKLA) predstavila izsledke dolgoletne raziskave o problematiki implemenatcije evropskega modela ekonomije na mejnih območjih EU in državah PIIGS. Strokovnjaki so za Slovenijo locirali predvsem dva poglavitna problema.

Prvega opažajo v tem, da je slovensko gospodarstvo čudna mešanica med fevdalnim sistemov obveznih cehov in socialistične retorike. Levji delež vidijo predvsem v slovenski medijski krajini, ki naj bi takšen sistem tudi legitimirala – njihov največji in osrednji časopis Delo je, v raziskavi kvalitete medijev za leto 2013, zasedel 78. mesto, takoj pod revijo Upanje, glasilom dekliškega zbora kolegija Edvarda VII. v Porthsmouthu, in tik nad mesečnikom Novi časi, ki ga izdaja Združenje levičarskih podjetnikov iz Bolgarije. Strokovnjaki zato ugotavljajo, da bi morala Slovenija preiti dvojno tranzicijo: najprej v modernizem in potem še v postmodernizem, da bi prišla na stopnjo Slovaške v letu 1994.

Drugi problem, ki so ga strokovnjaki izpostavili in ki bo v veliki meri otežil reševanje prvega, naj bi bil, da je v Sloveniji daleč nadpovprečno visoka koncentracija Slovencev.

»Opažamo zaskrbljujočo visoko količino Slovencev tako na vodstvenih položajih (v javnem in privatnem sektorju) kot med zaposlenimi. Najbolj skrb vzbujajoče pa je, da je enormna prisotnost Slovencev tudi v zakonodajni, sodni in izvršni oblasti,« je na tiskovni konferenci dejal Aki Rassmusen, visoki predstavnik COKLE za Srednjo Evropo. Na vprašanje, kaj ta visoka prisotnost Slovencev predstavlja za implementacijo gospodarskih reform, je Rassmusen poudaril, da so »Slovenci nenormalno obsedeni z željo po čimprejšnjem upokojevanju, za kar gre sedaj že 76 % celotnih javnih izdatkov; da ne prenesejo ideje fleksibilnega urnika, saj morajo ob 15h pustiti službo in iti delat na tem, da v predmestjih uničujejo sosedom razgled z grajenjem štirinadstropnih vil; in še tisti čas, ki ga preživijo v službi nadpovprečno porabijo na spletni strani avtomoto.si«.

Rassmusen tako ugotavlja, da se bo, preden se reši ta drugi problem, zelo težko lotiti prvega.

Spomnimo, da je slabo leto nazaj do podobnih zaključkov prišel tudi Sveti Sedež, ko je odstavil oba nadškofa v tej mali republiki. Glede tega problema se je uradni Vatikan zavil v molk, vendar je iz krogov blizu Svetega očeta med naše dopisnike pricurljala informacija, da papež Frančišek na noben način noče imenovati še enega Slovenca na to mesto. »Ne bom dopustil, da mi bodo neki Slovenci spet srali tam, kjer poskušam jaz čistit!« je baje dejal v buenosaireškem dialektu.

Advertisements

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s