Avgust Jenko – Kladivar Jugoslavije

                      

Te dni poteka sto let od Cerske bitke, v kateri je vojska Kraljevine Srbije izvojevala veliko zmago nad številčnejšimi in neprimerno bolje opremljenimi avstro-ogrskimi četami, ki so bile po porazu prisiljene k umiku s srbskega ozemlja. S prvo veliko zmago antante v Veliki vojni je bil odbit prvi vdor centralnih sil v Srbijo.

V noči iz 16. na 17. avgust je na pobočjih Cera v boju z 28. polkom iz Prage padel tudi slovenski prostovoljec Avgust Jenko (1894-1914), eden glavnih snovalcev narodno-revolucionarnega mladinskega gibanja Preporod. Svoje mlado življenje je položil na oltar jugoslovanske ideje, ki je tedaj prevevala srca in vlivala upanja številnim mladim slovenskim domoljubom.

V počastitev njegovega spomina objavljamo besede, ki sta jih ob dvajseti obletnici Cerske bitke in odkritju spominske plošče na Jenkovi rojstni hiši na Gosposvetski cesti v Ljubljani izrekla njegova preporodovska tovariša Rajko Paulin in Vladislav Fabjančič – Jenkov cerski soborec. Spomin na Avgusta Jenka pa naj bo tudi opomin na mnoge druge mlade narodnjake – idealiste, ki so mu sledili skozi štiri leta Velike vojne kot tudi v kasnejših spopadih slovenske zgodovine, se za podobne ideale borili pod različnimi zastavami in gesli ter se pri tem vse prepogosto gledali preko puškinih cevi.

“Padel je mladi vitez iz vojske Kralja Matjaža. Odšel je v zarje Vidove junak med junaki. Dva tisoč jih spi pod Cerom… Njegov duh je zmagal ko so poletele jugoslovanske dobrovoljske legije po njegovi poti – v svobodo !

Vstopil je v ono dolgo vrsto narodnih mučenikov – od Matije Gubca do septembrskih žrtev, do revolucionarnih ‘Preporodovcev’ in junakov ogabnih avstrijskih veleizdajniških procesov, do Endlicherja, do groba Janžeta Novaka, do jetnikov Ljubljanskega gradu z Ivanom Cankarjem in drugimi, do žrtev Judenburga, do v trpljenju preizkušenih dobrovoljcev Albanije, Dobrudže in Soluna, do koroških junakov Maistra, Malgaja, Puncerja, do nesvobodnih primorskih rojakov Gortana in drugih, ki so jih še po vojni streljali v hrbet… Ena sama velika družina, ki je do dna izkusila, kako težko in nehvaležno je resnično delo za narod, kako težko je prostovoljno vzeti na ramo križ – t o d a  k a- k o  l e p  i n  v z v i š e n  j e  c i l j ! Vse sta gnali neomajna ljubezen in vera v naš trpeči milijon.

Narod bo še in še potreboval junake, kakršen je bil naš Avgust Jenko.  M l a d i n a  n a j  m u  j i h   d á,  ker mu jih le       o n a  more dati. Od srca do srca naj gre čista misel nanj – iz nje naj se rodi zdrav up v našo  b o l j š o  bodočnost!

S l a v a  s p o m i n u  n e s m r t n e g a  A v g u s t a  J e n k a !  S l a v a  n j e m u  –  p r v e m u  P r e p o r o d o v c u,  p r a v e m u  j u g o s l o v a n s k e m u  d o b r o v o l j c u  b e s e d e,  p e r e s a  i n  –  d e j a n j a !“

***

„Naš Jenko spi svoj zadnji sen nekje na hribu Ceru blizu vasi Tekeriša tam nad Šabcem. Nima svojega groba; kje je njegova jama, kdo ve; morda v skupni grobnici vojakov, padlih v strašnem klanju na Ceru, morda leže njegove kosti kje samotno pod žitnim poljem ali v družbi z avstrijskim vojakom, ki sta si drug drugemu zadala smrtne rane ? Kdo ve ?“

(Vir: Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912 – 1918, ur. E. Turk, J. Jeras, R. Paulin, samozaložba “Sreskih  organizacij Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije” v Ljubljani in Mariboru, Ljubljana, 1936.)

Advertisements

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s