Temna stran Walterja Whita

walter white

Nobena skrivnost ni, da se je televizija oziroma, natančneje, televizijska serija v zadnjih letih dokončno uveljavila kot vrhunski žanr umetniškega ustvarjanja. Če je v preteklosti bila predvsem sinonim za »žajfnice«, kot sta denimo Dallas ali Dinastija, predstavljajo danes prav nekatere televizijske serije vrhunske umetniške izdelke, ki se lahko mirno postavijo ob bok najboljšim filmom. Prednosti serije proti filmu so očitne: serije lahko raziskuje ideje oz. karakterni razvoj na način, kot jih dvourni film preprosto ne more. Zato tudi ni čudno, da se čedalje več nadarjenih ustvarjalcev ukvarja s serijo, ki je presegla zgolj zabavno vlogo.

Rezultat tega so serije na vrhunskem produkcijskem nivoju, kot so The Sopranos,Breaking Bad, Deadwood, The Wire, Game of Thrones in mnoge druge. Zanimivo vprašanje, ki se ob tem postavlja, je idejna usmerjenost priznanih novejših serij; pri tem seveda umetniškega izdelka nočemo zreducirati na neko banalno »sporočilo«, temveč pogledati samo tematiko, predvsem pa način njene obravnave. Kot konservativce nas seveda zanima predvsem to, ali lahko katero od teh serij gledamo konservativno. Za izredno popularno Martinovo Igro prestolov lahko tako npr. takoj rečemo, da tega nikakor ne moremo trditi. HBO-jev izdelek je namreč produkcijsko na najvišjem nivoju, a v svojem bistvu prazen. Podaja nam podobo skrajno krutega sveta, kjer zaman iščemo najmanjše sledi milosti in moralne jasnosti. Na prvi pogled nam njen fiktivni svet deluje fascinantno (serija gledalca pritegne z napeto zgodbo, razkošno kostumografijo in, nikar ne pozabimo, tudi bolj ali manj mehkimi pornografskimi prizori), a se ne moremo znebiti vtisa, da je to le tista lažna zunanja privlačnost oz. skušnjava, ki jo krščanska tradicija pripisuje zlu.

V tem prispevku se bomo posvetili drugi televizijski seriji, ki jo številni razglašajo celo za najboljši izdelek, ki je v zadnjih letih prišel na televizijo: gre za Breaking Bad (v slovenščini prevedena kot Kriva pota), ki v Sloveniji sicer ni bila deležna take pozornosti kot v ZDA (kot izjemo velja izpostaviti esej Matije Potočnika Pribošiča Virtuozno zlo, objavljen v reviji Razpotja, ki pa izhaja iz drugačnih teoretskih podmen kot pričujoči zapis in ga zato tu ne bom komentiral). Njena kakovost seveda ni pod vprašajem, navsezadnje je osvojila 16 emijev, 2 zlata globusa in številne druge priznane nagrade. A v tem zapisu bomo poskušali pokazati nekaj drugega, kar bo mogoče presenetilo marsikaterega bralca – Breaking Bad lahko namreč vsaj po skromnem mnenju avtorja teh vrstic razglasimo za konservativno serijo par excellence.

Preden začnem z utemeljevanjem te teze, si velja na hitro osvežiti spomin glede zgodbe. Breaking Bad je zgodba Walterja Whita (sijajno ga upodobi Bryan Cranston), vrhunskega kemika, zglednega družinskega očeta in srednješolskega učitelja kemije, ki po spletu naključij in lastnih odločitev postane eden največjih izdelovalcev kristalnega metamfetamina v Novi Mehiki. Čeprav se njegova kariera izdelovalca mamil začne iz navidezno sprejemljivih ali vsaj razumljivih razlogov – Walter zboli za rakom in potrebuje denar za drago zdravljenje –, se s tem seveda ne konča. Walterja srka vase kriminalno podzemlje, zaplete se v spore z drugimi prodajalci in razpečevalci mamil, po spletu naključij postane morilec, nakoplje si spopad z mehiškim mamilarskim kartelom itd. Skorajda odveč je dodati, da Waltovo družinsko življenje zaradi tega trpi, pojavijo se konflikti z ženo Skyler in sinom Walterjem Jr. Za dodaten zaplet poskrbi njegov svak Hank, ki je agent agencije za boj proti mamilom DEA.

Sam zaplet zgodbe seveda ne vodi nujno h konservativnim zaključkom. Walterjev propad bi kaj lahko postala še ena zgodba o neznosni utesnjenosti ameriškega predmestnega družinskega življenja (kot sta ga denimo prikazala filma American Beauty ali Revolutionary Road, posnet na podlagi znamenitega istoimenskega romana Richarda Yatesa), ki posamezniku ne dovoli samouvelojavitve, kar ga končno privede v spor s sistemom, ki se mora nujno končati tragično. Tako bi se serija navezala na dolgo tradicijo zahodne filozofije in umetnosti, ki zla ne vidi prvenstveno v človeku samem, temveč v zavrženih družbenih razmerjih. Tako so serijo gledali in razumeli tudi številni levičarski kritiki.

Prepričan sem, da je to zelo plitev način gledanja. Breaking Bad nikakor ni še ena variacija na Rousseaujevo filozofijo, ki jih je naša kultura polna. Na srečo zna pogledati globlje. Serija  subtilno obravnava številne probleme človeške eksistence, kot so npr. družina ali prijateljstvo, a jo zares zanima ena sama, najgloblja tema, tj. problem zla. Kaj sploh je zlo? Kakšna je njegova dinamika, kako deluje, kako nas privlači? Kako lahko Walter v nekaj letih iz skrbnega družinskega očeta postane neusmiljeni Heisenberg (ime, ki si ga nadene kot izdelovalec droge)? To so vprašanja, na katera poskuša odgovoriti Breaking Bad skozi zgodbo Walterja Whita.

Omenili smo že, da se Walter v začetku odloči za izdelavo metamfetamina, ker potrebuje denar za drago zdravljenje. A to je le prvi impulz, ki ni odločilen. Walter denarja namreč kmalu ne potrebuje več, saj mu njegova bivša sodelavca in prijatelja Elliot in Gretchen, ki sta v preteklosti odkupila Waltov delež v takrat neperspektivnem podjetju za vsega 5000 dolarjev, ponudita, da pokrijeta stroške vsega zdravljenja. Podjetje je namreč medtem uspelo in postalo vredno več milijonov. A Walt ponudbo nekdanjih partnerjev zavrne – njegov ponos mu ne dovoli, da bi sprejel denar od ljudi, ki sta ga po njegovem mnenju nekoč osleparila. Ta zamera iz preteklosti je tudi ključ za ves njegov propad. Walter si nikakor noče priznati, da se je za prodajo odločil sam, da je preprosto naredil napačno odločitev. Zaverovan v svoj intelekt ne more sprejeti, da on, vrhunski kemik, životari kot srednješolski učitelj kemije (ter poleg tega gara še v avtopralnici, ker mora odplačevati hipoteko), medtem ko njegova manj nadarjena sodelavca sedaj živita na veliki nogi. Raje kot da bi sprejel ponujeno denarno pomoč, se odloči, da bo denar zaslužil sam, čeprav z izdelovanjem droge, ki uničuje življenje mnogim. Da je napuh tisti prvotni nagib, ki Walta potisne čez rob, nam kaže tudi to, da je Walt vseskozi odločen, da bo njegov metamfetamin najboljše kakovosti. Kot vrhunski kemik lahko seveda izdela najboljšo drogo, ki kmalu postane pravi hit po vsem jugozahodu ZDA.

Odločilen prelom se morda zgodi sredi prve sezone, ko je Walter soočen z odločitvijo glede umora ali izpustitve rivalskega izdelovalca droge, ki se znajde v njegovem ujetništvu. Spone tradicionalne morale mu preprečujejo, da bi zagrešil umor, čeprav zanj govorijo vsi racionalni razlogi. Walter končno ujetnika ubije, čeprav mu okoliščine dopuščajo, da uboj opraviči in racionalizira kot samoobrambo. Zdi se, da je to trenutek, ko Walt dokončno prestopi mejo. Sčasoma njegova definicija »samoobrambe« tako napreduje, da z njo opravičuje še tako zavržena dejanja. Ko stopi iz spon morale in zakona, postane lastni interes samoopravičujoč –  Walt postane sledilec volje do moči.

Čeprav se Walter torej prepričuje, da potrebuje denar za zdravljenje ter za preskrbo družine po svoji smrti, kmalu postane vse to le izgovor. Walt se predvsem želi dokazati, želi si pokazati, da je v nečem dejansko dober, celo najboljši. Ker ni dobil zasluženega priznanja kot kemik, se želi dokazati kot izdelovalec droge. Želi prevzeti nadzor nad svojim življenjem, postavljati svoja pravila. Sčasoma začne v svoji novi vlogi Heisenberga dejansko uživati. Ko konec druge sezone izve, da njegovo zdravljenje učinkuje, je Walter besen. Sedaj nima več izgovora, zakaj je njegovo izdelovanje metamfetamina upravičeno. A hkrati se od svojega novega razburljivega življenja noče posloviti in seveda se prikladno pojavijo novi razlogi za nadaljevanje. Denar je sedaj le še merilo, s katerim dokazuje svojo superiornost.

Serija Waltovo transformacijo predstavi kot počasno, skorajda neopazno drsenje na temno stran. Zato nam deluje popolnoma verodostojna, gledalci lahko skorajda z grozo ugotavljamo, da bi se v podobnih okoliščinah verjetno odločili podobno. Pri tem je potrebno poudariti, da so Waltove odločitve njegove lastne. Čeprav lahko razumemo razloge, ki ga peljejo k odločitvam, bi se v vsakem trenutku lahko odločil tudi drugače. Lahko bi požrl svoj ponos in sprejel denar, ki mu ga ponujata Elliot in Gretchen, lahko bi prenehal z izdelovanjem droge, ko je zdravljenje začelo učinkovati itd. Tudi Walt sam ponosno ponavlja, da stoji za svojimi odločitvami. Ko skuša njegova žena v 4. sezoni prijateljem pojasniti njegovo bogastvo z igralniškimi uspehi – Walter naj bi namreč bil zasvojen z igrami na srečo – sam to sinu ostro zanika. To ni bila nikakršna bolezen, njegovo bogastvo je sad njegovih odločitev in njegovega lastnega dela.

Na tem mestu se moramo dotakniti še problema družine, ki je ena izmed osrednjih tem serije. Walt nikakor ni neka novodobna »gospa Bovary«, ki bi iskal izhod iz utesnjenega družinskega življenja, ki ne zadovoljuje njegovih potreb. Ravno nasprotno – žena in sin, pa tudi sorodniki (sestra njegove žene Marie in njen mož Hank) mu pomenijo ogromno, gledalcu se v začetku razkrije skorajda idilično družinsko življenje. Težava je v tem, da Walt ne zna ceniti tega, kar mu je bilo podarjeno. Ker njegovo poklicno življenje in družbeni status ne ustrezata mnenju, ki ga ima o lastnih sposobnostih in zaslugah, mu tudi družinska sreča ni dovolj. Ko pa zlo napreduje v njem, vpliva seveda tudi na njegovo družinsko življenje ter ga končno uniči. Waltova žena Skyler sčasoma odkrije, s čim se mož ukvarja in zahteva ločitev. Pri tem jo ustavi dejstvo, da bi njun sin, ki očeta obožuje, izvedel za njegove posle, kar bi ga strlo. Ta pomislek Skyler ustavi pri njeni odločitvi ter jo končno tudi samo povleče v njegov posel. Družina je zaradi svoje medsebojne povezanosti še posebej ranljiva za zlo, saj je dovolj, da mu podleže eden izmed njenih članov.

Konservativnost serije je iz povedanega jasna. Nemoč posameznika, ki se izloči iz varstva morale in civilizacije, nasproti zlu prikaže Breaking Bad s pretresljivo brezkompromisnostjo. Civilizacija oz. tradicionalna morala še zdaleč ni spona, ki bi posameznika omejevala, temveč ograda, ki ga varuje pred nevarnostmi, ki pretirajo »zunaj«. Hkrati pa ta civilizacija za ohranitev zahteva nenehno sodelovanje posameznikov, ki se morajo vsakodnevno odločati za dobro nasproti zlu. Antitezo civilizacije v seriji predstavlja svet prepovedanih drog, ki sestoji iz ponudnikov in potrošnikov. Ta je prikazan tako pretresljivo, da predstavlja pravi izziv za vse liberalne zagovornike legalizacije drog, ki ta problem želijo preprosto prepustiti nevidni roki trga. Vpliv drog na posameznike in družine je uničujoč, serija nam ne prihrani prizorov naravnost srhljive bede in pomanjkanja vsakega človeškega dostojanstva, čigar najhujše žrtve so otroci. A žrtve niso le odjemalci: žrtve so tudi preprodajalci drog, ki preko kupčije s smrtjo tudi sami izgubljajo svojo človečnost.

Čeprav gledalec v Waltovi zgodbi zaman išče vsaj drobec odrešujoče milosti, ki bi se lahko kot sončni žarek prebila skozi ta svet temine, naracija vendarle sledi jasnim moralnim pravilom. Walt prek brezobzirnega poskusa samouveljavitve zastruplja družbo okoli sebe. Posledice njegovega zla so očitne in vidne, pred njimi si ne moremo preprosto zatisniti oči. A za svoja dejanja nosi odgovornost, ki jo mora plačati.

Avtor serije Vince Gilligan je nekoč izjavil, da si lahko predstavlja svet brez nebes, nikakor pa ne sveta brez pekla. Morda ni naključje, da se mora Walter na koncu pred roko zakona umakniti v ledeno samoto ameriškega severa. Aluzija na zadnji Dantejev krog Pekla se zdi očitna.

 

Advertisements

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s