Pat pozicija v grški politiki

Od grških volitev sta minila že več kot dva tedna, ampak glede na histerijo, ki so jih povzročile na levici (zmaga!) in desnici (komunizem!), se jim še vedno splača posvetiti kratko analizo. Kot (bodoči) politolog bi rad zelo jasno povedal, da se na grško politiko ne spoznam tako dobro kot na razmere v nekaterih drugih mediteranskih državah niti ne berem grško. Svoje analize zato baziram na poročanju tujih medijev in pa iz pogovorov s kolegi iz drugih držav, med katerimi je tudi nekaj Grkov, ki jih zelo cenim.

Že ti skromni viri pa so dovolj, da se človek izogne nekaterim ideološkim pastem, ki jih nastavljajo »alternativni« mediji. Recimo nad »presenečenjem« nad koalicijskim sporazumom med Sirizo in desničarskim ANEL-om. Informirani opazovalci so namreč že tedne pred volitvami opozarjali, da je takšen sporazum najverjetnejši scenarij v primeru, če Siriza ne dobi absolutne večine.

Po drugi strani je res, da je centristična stranka To Potami prek ALDE-ja lobirala, da bi bruseljski krogi Ciprasu poslali signale, da bodo bolj popustljivi do njegovih zahtev, če vstopi v koalicijo z reformističnimi liberalci. Ciprasova odločitev za koalicijo z evroskeptičnimi (in proruskimi) desničarji je zato tudi strateška igra: Evropi pokazati, kdo je gospodar razmer in jo opozoriti, da lahko v času konfrontacije s Putinom Grčija (vojaško najmočnejša sila na Balkanu in druga najmočnejša na vzhodu Evropske unije) postane nezanemarljiv faktor regionalnega ravnotežja.

greek-elections

Kljub radikalno-levičarski orgiji ob Ciprasovi zmagi pa se mi zdi očitno, da so se  Grki na volitvah odločili za levosredinsko opcijo, ki pa jo zaradi propada skorumpiranega PASOK-a verodostojno pooseblja le Siriza. Nastala situacija je zato kočljiva. Levosredinski volivci so pristali pri stranki, ki se razglaša za radikalno levičarsko, po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da Nova demokracija nima nobenega sredinskega voditelja, ki bi lahko nadomestil Samarasa. To pomeni, da je politična stabilnost v Grčiji odvisna od Ciprasove sposobnosti, da svojo heterogeno stranko ohranja skupaj kljub težkim kompromisom, v katere bo prisiljen. Morebitni razpad Sirize bi povzročil še večjo fragmentacijo grške politike in dejansko odprl vrata v tisto radikalizacijo, ki se je bojijo evropski voditelji in se je neodgovorno  veselijo žepni revolucionarji.

Kaj bi se lahko zgodilo, če bo sredi mandata Siriza popolnoma izgubila verodostojnost? Nova demokracija bo do tedaj gotovo prešla na še bolj desničarske pozicije (že zdaj je prevzela ostro retoriko proti priseljencem, da bi s pomočjo dobrega starega grškega šovinizma preprečila odtekanje nezadovoljnih nacionalističnih glasov k ANEL-u in Zlati zori), ANEL bo enako lunatičen kot je danes (ampak z več nastavljenimi kadri v vojski, ki kljub varčevalnim ukrepom po številu aktivnega vojaštva ostaja ena največjih v Evropi, na število prebivalstva pa je daleč pred vsemi evropskimi državami – vključno z Rusijo in Turčijo), PASOK bo še bližje izumrtju kot danes, liberalci iz To Potami pa ne bodo imeli dovolj časa za konsolidacijo. Na koncu bosta edina zmagovalca zaostrene situacije Zlata zora in Komunistična partija (KKE). Ali pa spolitizirana vojska.

Stanje je pač tako, da trenutno Ciprasova levica nima resne politične alternative. Liberalci so šele v procesu zorenja: preveč šibki, da bi se lahko resno potegovali za oblast, istočasno dovolj močni, da pobirajo sredinske glasove desnici, ki se tako zelo hitro pomika vedno bolj na desno.

Kljub temu pa niso vse novice negativne. Rezultat Zlate zore priča, da se kljub izjemno težki situaciji najbolj ekstremnim skrajnežem ni uspelo prebiti med pretendente za prevzem oblasti. Lahko le upamo, da bo tako še naprej. In ne pozabimo, da ne glede na to, kaj nam govorijo njeni domači fanboyi, Siriza ni bila izvoljena, da bi pokazala sredinec trojki, temveč da bi postala nova socialdemokratska alternativa po kolapsu PASOK-a.

Grški kolega, čigar mnenje zelo cenim, ocenjuje, da bo Siriza zmogla ohraniti oblast približno 15 mesecev. Do zdaj je zadel skoraj vse svoje napovedi. Bomo videli, če bo tudi tokrat imel prav. Prav zelo veseliti se tega ne bi smeli, ker so, kot rečeno, alternative še slabše.

Predvsem pa je pomembno, da se odločevalci in mnenjski voditelji v EU zavedajo, da  možnosti za zmerno desnosredinsko politiko po severnoevropskem zgledu v Grčiji trenutno ni. Ta opcija je izginila vsaj za eno generacijo, razen če uspe ta izpraznjeni prostor zasesti prevzeti sredinskim liberalcem, kar je za zdaj bolj malo verjetno. Zaenkrat je alternativa, ki se kaže na obzorju, bodisi konsolidacija Sirize v resno socialdemokratsko silo (kar bo zaradi njene heterogenosti in izjemno hudih izzivov, s katerimi se mora spopasti, zelo težko) bodisi putinizacija Grčije s strani evroskeptičnih nacionalistov, ki so nadomestili bankrotirano in moralno kompromitirano proevropsko desnosredinsko elito.

Advertisements

One thought on “Pat pozicija v grški politiki

  1. Pingback: Kritika konservativna: Pat pozicija v grški politiki - Časnik

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s