3. maj 1945 – „Združena Slovenija vstaja!“

Pred 70. leti so se v slovesno okrašeni dvorani Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani zbrali člani Narodnega odbora, sklicali začasno narodno predstavništvo (parlament) ter razglasili svobodno državo Slovenijo v demokratični federativni Jugoslaviji pod žezlom dinastije Karadjordjević. Poleg 39. članov narodnega predstavništva (6 je bilo odsotnih), v katerem so bile zastopane tri najpomembnejše slovenske politične stranke, so dogodku prisostvovali tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, polkovnik Franc Krener, ki je bil tedaj povzdignjen v brigadnega generala ter imenovan za poveljnika Slovenske narodne vojske ter Vladimir Predavec kot zastopnik generala Draže Mihailovića.

Član Narodnega odbora Dr. Marjan Zajec je prebral slovesno izjavo, ki jo je naslednji dan na prvi strani objavil tudi časnik Slovenec:

SLOVENSKEMU NARODU!

V smislu Atlantske listine in drugih svečanih izjav demokratičnih zaveznikov o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov

NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO

v odločilni in usodni zgodovinski uri slov. naroda

proglaša,

da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna država Slovenija kot sestavni del demokratično in federativno urejene kraljevine Jugoslavije.

Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot začasni najvišji upravni organ za območje narodne države Slovenije.
Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni državi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oborožene enote so se stavile v službo Narodnemu odboru za Slovenijo, že položile vojaško prisego kralju in slovenskemu narodu ter s tem vstopile v slovensko narodno vojsko kot sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini.
V narodni državi Sloveniji bo mogla vsaka stranka po načelih svobode in demokracije razvijati svoje sile in uveljavljati svoja stremljenja. Zato poziva Narodni Odbor za Slovenijo vse stranke, da z njim sodelujejo in tako omogočijo politično in socialno konsolidacijo slovenskega naroda.
Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovinskem trenutku rabimo sproščene in enotne za uresničenje najvišjih narodnih koristi. Zato vabi partizanske oddelke, da takoj ustavijo vse sovražnosti proti slovenski narodni vojski in vse nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha strahotno bratomorno krvoprelitje.
Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence, da v tem odločilnem trenutku ohranijo narodno disciplino, da se vedejo do vseh dostojanstveno, da opustijo vsako osebno obračunavanje in sledijo ukrepom narodne vlade.

Ljubljana, ki postane prvič v zgodovini po zaslugi zmagovitega zavezniškega orožja in naših naporov prestolnica Zedinjene Slovenije, mora biti v vsem vzor narodne zavednosti, politične zrelosti in državljanske discipline.

Zaupajoč v vsemogočnega Boga, ki vodi usodo narodov in zanašajoč se na podporo velikih demokratičnih zaveznikov, poziva Narodni odbor za Slovenijo vse Slovence k sodelovanju za blagor domovine, k edinosti in spravi, ker je le s tem zagotovljen obstoj in napredek slovenskega naroda.

Živel kralj Peter II.!

Živela federativna kraljevina Jugoslavija!

Živela narodna država Slovenija!

Narodni odbor je bil ustanovljen jeseni 1944 s strani skupine predvojnih politikov, ki so tedaj še bili v Ljubljani in so nadaljevali politično dejavnost v okviru svojih strank. Tretjega maja 1945 sklicani začasni parlament je vključeval nekaj na zadnjih predvojnih volitvah izvoljenih narodnih poslancev, medtem ko so bili preostali člani delegirani. V njem so bile zastopane Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska nacionalna stranka in Socialistična stranka Jugoslavije. Za izvrševanje začasne izvršilne oblasti na slovenskem ozemlju do prihoda kralja je bil imenovan tričlanski odbor, ki so ga sestavljali Bogumil Remec (SLS), Pavel Pestotnik (JNS) in Celestin Jelenc (SSJ).

(Vir: Zbornik Svobodne Slovenije, 1965)

(Vir: Zbornik Svobodne Slovenije, 1965)

Lahko bi dejali, da so se v „prvem slovenskem parlamentu,“ kot je taborsko sejo označil dr. Tine Debeljak (Zbornik Svobodne Slovenije, 1965), zbrali ostanki nekdaj osrednjih političnih sil iz vseh treh slovenskih idejnih taborov – katoliškega, naprednega in marksističnega. Že razvoj v 30. letih je pripomogel k razkrajanju in slabitvi teh treh taborov. Druga svetovna vojna, štiri leta okupacije in tri leta med-slovenskega spopada pa so ta proces pospešile in poglobile. Projekt KPS, ki mu je preko Osvobodilne fronte v veliki meri uspelo monopolizirati protiokupatorski odpor na eni, ter stara nesoglasja in medosebne intrige na drugi strani – pa tudi nekaj zgodovinske „smole“ – so bili med poglavitnimi dejavniki, ki so starim strankam preprečevali, da bi se lahko znašle in tvorno sodelovale v okoliščinah okupacije in revolucije.

Katoliški tabor in slovenska politika nasploh sta s smrtjo dr. Antona Korošca 1940 izgubila dolgoletnega nespornega voditelja, kateremu med preostalimi vodilnimi predstavniki Slovenske ljudske stranke ni bilo moč najti enakovredne zamenjave. Njegov manj karizmatični in vplivni naslednik Fran Kulovec pa je že aprila 1941 umrl v nemškem bombardiranju Beograda. Na čelu SLS sta preostala dr. Miha Krek, ki se je z jugoslovansko vlado in strankarskimi tovariši Snojem, Gabrovškom in Kuharjem podal v izgnanstvo, ter dotedanji ban Dravske banovine Marko Natlačen, ki je ostal v Ljubljani.

Natlačena je oktobra 1942 v lastnem domu umorila Varnostno obveščevalna služba OF, s čimer je bila SLS, ki je sicer še vedno razpolagala z dokaj čvrsto in razvejano mrežo privržencev, obglavljena. Do 1944 je SLS v Ljubljani vodil dr. Miloš Stare, ki pa se je nato pod pritiskom Gestapa moral skriti v globoko ilegalo ter se umakniti najprej v Trst in nato Rim. Istega leta so bili aretirani ali preganjani tudi voditelji Slovenske legije. Poleti 1944 so preostali predstavniki SLS skupaj z nekaterimi drugimi katoliškimi skupinami oblikovali Slovenski ljudski blok. Vodenje politike v ilegali so prevzeli ljudje iz druge in tretje strankine garniture. V Narodnem odboru so leta 1945 stranko tako predstavljali dr. Jože Basaj, Bogumil Remec, dr. Albin Šmajd, dr. Franc Bajlec in dr. Marko Kranjc. Kot predsednik slavnostnega zasedanja 3. maja je bil imenovan dr. France Kremžar.

Napredni oziroma nacionalno-liberalni tabor je konec vojne pričakal povsem zdesetkan in razkrojen, kar je v največji meri veljalo tudi za njegovo osrednjo politično silo – Jugoslovansko nacionalno stranko. Stari napredni prvak dr. Albert Kramer je maja 1943 podlegel dolgotrajni bolezni, vodstvo stranke pa že prej prepustil direktoriju pod predsedstvom do tedaj politično neizpostavljenega ing. Janka Mačkovška. Predvojni kmečki politik Ivan Pucelj, druga najpomembnejša oseba v JNS, pa se je že jeseni 1941 docela umaknil iz političnega delovanja. Jeseni 1944 je bil aretiran in poslan v taborišče Dachau, kjer je umrl.

Skupaj z drugimi naprednimi strankami in skupinami je JNS 1942 oblikovala Napredno delovno skupnost, ki je z SLS sodelovala v Slovenski zavezi. Nekateri posamezniki in manjše skupine iz naprednega tabora so po drugi strani že 1941 pristopili k OF. Med njimi velja omeniti dr. Vladimirja Ravniharja, ki je napredne Slovence predstavljal že v dunajskem parlamentu, ter nekdanjega bana Draga Marušiča. Kot pripadniki „perifernih gosposkih skupin,“ kot jih je označevala KP, ti politiki niso imeli nikakršne dejanske moči v OF (so pa bili pomembni pri vzdrževanju fasade pluralizma).

Hud udarec, od katerega se napredna politika ni mogla več opomoči, je bil zadan poleti in jeseni 1944 v dveh serijah gestapovskih aretacij. Poleg že omenjenega Puclja so te zajele večji del direktorija JNS, vključujoč predsednika Mačkovška in podpredsednika Otmarja Pirkmajerja, kot tudi vodstvo strankinega vojnega organa Sokolske legije. Mnogi izmed aretiranih politikov so v nacističnem taborišču izgubili življenje – med njimi tudi sam Mačkovšek. Manjše napredne skupine so se v tem času poostrene napetosti povečini pasivirale. Aktivna je ostala le skupina politikov iz nekdanjega banovinskega ter ljubljanskega mestnega odbora JNS, zbrana okrog dr. Marjana Zajca in Rudolfa Žitnika, ki sta skupaj z ing. Ladislavom Bevcem stranko predstavljala tudi v Narodnem odboru.

V Narodnem odboru pa je – sicer le z enim predstavnikom – bila zastopana tudi Socialistična stranka. Slovenska socialna demokracija je bila že dalj časa pred vojno politično razcepljena na več struj, a je hkrati ohranjala močno zaslombo v sindikalnih organizacijah. V času okupacije se je del socialistov pridružil OF, del vodstva pa v ozki povezavi z Napredno delovno skupnostjo sodeloval v Slovenski zavezi. Tej skupini je pripadal tudi Celestin Jelenc, ki je kot predstavnik Socialistične stranke Jugoslavije tudi prevzel mesto v Narodnem odboru.

***

Dan po oklicu Narodnega odbora je poveljnik nemške okupacijske sile Erwin Rösener razglasil izredno stanje, dal zapreti urednika Slovenca in naročil aretacije članov Narodnega odbora. Še istega dne pa so nemške oblasti pričele pripravljati umik. Prezident Pokrajinske uprave Leon Rupnik je 5. maja z Rösenerjevim dovoljenjem prenesel civilno oblast na Narodni odbor.

Istega dne je vodstvo OF v Ajdovščini razglasilo Narodno vlado Slovenije pod predsedstvom Borisa Kidriča, ki se je kasneje pogosto zmotno navajala kot prva slovenska vlada.

Narodni odbor, ki je spomladi 1945 še računal z možnostjo zasedbe slovenskega ozemlja s strani zahodnih zaveznikov in koncentracije srbskih četniških enot pod svojo komando, se je 6. maja, ko je postalo docela jasno, da bo slovensko prestolnico zasedla Titova Jugoslovanska armada, pridružil množici beguncev, ki so se skozi Ljubljano umikali proti Koroški. Kasneje se je v Rimu združil z že prej delujočim izgnanskim Narodnim odborom in vse do demokratičnih sprememb v domovini nadaljeval svoje delo kot vrhovni medstrankarski organ in predstavništvo slovenske politike v emigraciji.

Advertisements

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s