Štirje liberalizmi

V državi, ki ji je 12 let vladala stranka z imenom Liberalna demokracija, znotraj katere so glavne vzvode oblasti imeli predstavniki nekdanje komunistične mladine – veličastne posledice njene vladavine lahko še danes opazujemo na vsakem koraku – je zmeda glede pojma liberalizma neizogibna. Ker smo v zadnjem letu veliko prispevali k razjasnitvi te pojmovne zmede, je prav, da prispevamo tudi k njenemu ohranjanju. Prožna misel se namreč hrani iz paradoksov – in če bi se na našem portalu predolgo zadrževali v didaktičnem poučevanju bralcev glede pravilne rabe pojmov, bi nas kdo še utegnil zamenjati za marksiste; ali morda celo za libertarce.

Da ne bi izgubili konſervativnega zadržanja, objavljamo ta simpatičen in pronicljiv prispevek z naslovom Štirje liberalizmi izpod peresa avstrijsko-ameriškega misleca in našega soseda iz Gornje Štajerske Erika Marie viteza von Kuehnelt-Leddihna, v katerem razmišlja o spremembah pojma liberalizem skozi čas. Prevajalcu, ki je želel ostati anonimen, se zahvaljujemo za trud.

 ***

Amerika je ogromen otok v svetovnem oceanu in posledično so jezikovna nerazumevanja med to celino in ostalim svetom številna in pogosta. Uvrstitev Sirije in Libanona na Srednji vzhod (kje je potem Bližnji vzhod?) je npr. enako zmotna kot uporaba besede holokavst (grško žrtvovanje za pridobitev naklonjenosti bogov) za brutalno množično morijo, da niti ne omenjam idiotskega govorjenja o »moškem šovinizmu«. Ali pa metanje tradicionalnih monarhistov in nacionalsocialistov v isti skupino » desničarjev« in označevanje levičarskih pol–socialistov z besedo »liberalec«. Zadnja izmed omenjenih zmot pa je nedavnega nastanka in ker sem sam prvič prišel v Ameriko med zadnjim obdobjem New Deala, sem bil priča začetkom te obžalovanja vredne izprijenosti. Toda kako je do tega prišlo?

Pojem liberalec, v njegovi politični konotaciji, dolgujemo Španiji, naciji, ki je vedno izredno, če ne celo pretirano, cenila svobodo. Tako je v zadnjih 150. letih ustvarila tudi nemalo anarhistov. Med uporom proti napoleonski invaziji je Španija na osvobojenem jugu, natančneje v Cádizu, razglasila republikansko ustavo, katere podporniki so se imenovali los liberales (svoje nasprotnike pa so žigosali kot los serviles). Očitno je pravi liberalec oseba, ki visoko ceni svobodo, in ker Nova zaveza pogosto govori o svobodi (eleutheria) in skoraj nikoli o enakosti, ni nobeno presenečenje, da ima krščanstvo personalistično teologijo. Liberalci torej zagovarjajo pravilno razumljeno svobodo.

“Pojem liberalec, v njegovi politični konotaciji, dolgujemo Španiji, naciji, ki je vedno izredno, če ne celo pretirano, cenila svobodo. Med uporom proti napoleonski invaziji je Španija na osvobojenem jugu, natančneje v Cádizu, razglasila republikansko ustavo, katere podporniki so se imenovali los liberales”

Leta 1816 je Southey besedo »liberalec« prvič uporabil v Angliji, toda še vedno v njeni španski obliki, liberales. Sir Walter Scott pa je uporabljal francosko obliko liberaux. Leta 1832 pa so v zvezi s parlamentarnimi reformami whigi prevzeli oznako liberalci, toryjci pa konservativci. Začuda je bil liberalni Montalembert tisti, ki je poimenoval svoj časopis Le conservateur – z besedo, ki jo je pravzaprav izumil, toda v tem zgodnjem obdobju si konservativci in liberalci še niso bili oddaljeni (seveda je Burke, kot whig, bil tako konservativen kot liberalen; dandanes pa je skoraj čaščen s strani sodobnih ameriških konservativcev).

Edmund Burke je umrl leta 1797, Adam Smith – moralist, ekonomist in velik liberalec – pa leta 1790. Sam bi oba označil za pred–liberalca, ker te oznaka nista, in tudi nista mogla, uporabljati. Sam smatram, da je bil tudi Voltaire zgodnji liberalec, človek ki je ljubil svobodo, podpiral liberalnega Ludvika XVI. proti reakcionarnim parlements in bil popolnoma narobe razumljen tako s strani svojih sodobnikov kot prihodnjih generacij. (V Fernetu je dal namreč zgraditi cerkev, prisostvoval pri maši vsako nedeljo in bil vsej prej kot demokrat. Za razumevanje Voltaira je potrebno prebrati briljantno biografijo, ki jo je napisal Alfred Noyes, katoliški spreobrnjenec).

Tako lahko to fazo liberalizma poimenujemo kot pred–liberalizem in nadaljujemo k naslednji fazi – zgodnjemu liberalizmu. Njegovi izjemni predstavniki so bili Alexis de Tocqueville, grof Montalembert in lord Acton, trije katoliški aristokrati. Tukaj pa se moremo zavedati, da si obdobja liberalizma (kot tudi drugih intelektualnih tokov) sledijo v prekrivajočih valovih. De Tocqueville je bil rojen leta 1805 in Acton je umrl leta 1902. Ti zgodnji liberalci so bili verni katoličani, Montalembert in Acton skozi vso življenje in Tocqueville v starosti. Njihova ljubezen do svobode pa je bila zakoreninjena v krščanstvu.

Predstavnike tretjega vala bomo poimenovali stari liberalci. Ti se niso več navdihovali pri krščanstvu, temveč zgolj iz prepričanja, da je prijetno biti svoboden, da je zatiranje nečloveško in da je svobodna družba (s svobodno ekonomijo) prava oblika družbene ureditve, ki mnogim prinaša blagostanje. Njihov vez s krščanstvom je šibka, ker »seveda« ne marajo dogem, cerkvene discipline in avtoritete ter imajo tudi deistične in agnostične težnje. Seveda pa se moramo paziti pred grobim izenačevanjem. Gladstone, ki je bil zagotovo liberalec, je bil tudi precej verujoč kristijan. Kljub temu pa so stari liberalci trčili s Katoliško cerkvijo (kakor tudi s pravoslavjem in protestantizmom) in so bili formalno obsojeni v silabusu papeža Pija XI. (Po pravici? V splošnem, da). Stari liberalci so se, segajoč nazaj k pred–liberalcem, veliko zanimali za ekonomijo. Nasprotovali so, ne da bi to rabili posebej poudarjati, ne le vsemogočni vladi, temveč tudi socializmu. (Predstavniki avstrijske ekonomske šole so bili stari liberalci in, z nekaj izjemami, plemiči.)

Takoj po drugi svetovni vojni so stari liberalci, ki so se jim pridružili »novi liberalci«, v Švici ustanovili Združenje Mont Pelerin (Mont Pelerin Society). Glavni umi tega združenja – Friedrich August von Hayek, Ludwig von Mises in Wilhelm Roepke – so kot prvotno ime izbrali De Tocqueville – Acton Society, nakar je prof. Frank Knight iz Chicaga močno protestiral proti poimenovanju združenja po dveh katoliških plemičih. Na koncu je bila poimenovana Mont Pelerin, po hotelu, kjer so se zbrali.

Neoliberalci so bili povečini navdahnjeni s strani krščanstva in so svoje iztočnice pobrali oWilld zgodnjih liberalcev. Tako vidimo povezovanje številk 1 in 3 ter 2 in 4. Mnogi izmed izvrstnih neoliberalcev so bili Nemci ali Avstrijci, ki so izkusili Tretji Reich in so pogosto videli pomembnost iskanja večnih vrednot v krščanskem sporočilu (F. A. von Hayek je na koncu tudi doumel pomen religije v iskanju svobode). Mont Pelerin pa je utrpel močno shizmo po odhodu neoliberalcev leta 1961.

V ZDA sem tako lahko opazoval izprijenje pojma liberalec, ki je povzročila, da so se pravi liberalci začeli opisovati kot libertarci. Velika in gostoljubna hiša liberalizma je pustila svoja vrata in okna odprta in tako je lahko veter iz zunanjosti prevzel stavbo. Tako so samo oklicani liberalci postali neliberalni. Časopis The American Mercury, ki ga je tedaj urednikoval Eugene Lyons, je objavil serijo credov – Credo reakcionarja, Credo konservativca, Credo socialista in nato še ločeno – Credo staromodnega liberalca in Credo novega liberalca. Odveč je reči, da se je slednji nagibal k socializmu in vsemogočni državi. Tako pa se, ko govorim v Aziji, Avstraliji, Južni Ameriki, Afriki in Evropi brez težav opišem kot liberalec. V Ameriki pa, kjer so častitljivi izrazi tako zlahka zamegljeni, moram začeti z razlago. Škoda!

Advertisements

One thought on “Štirje liberalizmi

  1. Pingback: Kritika konservativna: Štirje liberalizmi - Časnik

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s