Štirje odgovori na ugovor: »Zakaj pa se lahko poročijo neplodni pari?«

Nadaljujemo z objavljanjem tekstov, ki predstavljajo razloge nasprotnikov razširitve definicije zakonske zveze na istospolne pare. V spodnjem prispevku ameriški pravni teoretik Ryan T. Anderson odgovarja na pogost ugovor: če drži, da je zakonska zveza utemeljena predsem na prokreaciji, zakaj se potem smejo poročati tudi neplodni pari?

*

Zakaj država uzakonja poročne oziroma zakonske zveze? Kot pojasnjujem v svoji knjigi Truth Overruled: The Future of Marriage and Religious Freedom (Preglasovana resnica: prihodnost zakonske zveze in verske svobode), je razlog v tem, da država na tak način spodbuja moškega in žensko k trajni zvezi moža in žene ter tako skrbi za otroke, ki se v tej zvezi rodijo. Ta politika torej temelji na antropološki resnici, da so moški in ženske različni ter komplementarni, temelji na biološkem dejstvu, da razmnoževanje zahteva moškega in žensko ter tudi na družbeni realnosti, da otroci potrebujejo mamo in očeta.

Najpogosteje uporabljen ugovor proti zgornji argumentaciji vključuje neplodnost. Če se neplodni pari lahko poročijo – kar je splošno znano dejstvo –, kako je potem lahko definicija zakonske zveze odvisna od prokreacije? Zagovorniki istospolnih porok ta argument običajno razumejo kot »as iz rokava«, ki pobije tradicionalno definicijo poroke – kot da v vseh tisočletjih doslej še nihče ni prišel do ugotovitve, da nekateri pari (in vse ženske nad določeno starostjo) ne morejo spočeti otroka.

Kot pojasnjujem v svoji knjigi, se lahko na ta ugovor odzovemo na štiri načine.

Prvič lahko na ravni javne politike ugotovimo, da država ne priznava oziroma ne opravlja porok zato, ker bi iz vseh izšli otroci, temveč zato, ker ima vsak otrok mamo in očeta. Preko priznavanja zakonskih zvez država spoštuje naravno zvezo, ki združuje starše otrok in jih spodbuja, da se drug drugemu zavežejo stalno in popolno. Javna politika mora upoštevati celostno sliko, ne pa posameznih primerov. Za državno politiko je bistvena prokreativna narava poroke, ne posamezni konkretni rezultati poročnih zvez. (Mar kdo res želi, da bi morali pari pred poroko opraviti test plodnosti ali odgovoriti na vprašalnik o svojih načrtih glede števila otrok?)

Na praktični ravni lahko ugotovimo, da številni pari, ki mislijo, da so neplodni, nato dejansko spočnejo ali pa posvojijo otroke. Številni, ki v mladosti morda nočejo otrok, nato spremenijo svoje stališče. Pomembno je, da te moške in ženske ohranimo združene drug z drugim. Neplodnost poleg tega redko prizadene tako moža kot ženo hkrati, zato je zakonska zvestoba še posebno pomembna, saj poskrbi, da plodni življenjski sopotnik ne zaplodi drugih otrok, ki bodo prikrajšani za očeta oziroma mater. Petdesetletni mož, čigar žena je v menopavzi, tako ne bo zaplodil otrok drugi ženski, če ostane zvest svojim poročnim obljubam. Država ima torej dobre razloge, da spolni nagon na neki način »kanalizira« v poroko.

" na pedagoški ravni priznavanje neplodnih poročnih zvez kot enakovrednih v odnosu do ostalih zakonskih zvez uči, da je poroka celostna zveza, ne le instrument za spočenjanje otrok. Takšen nauk koristi celotni družbi, ker spodbuja iskreno vdanost – in posledično stabilnost – v vseh zakonskih zvezah. Nasprotno pa legalizacija istospolnih porok uči, da je po novem razumljena zakonska zveza predvsem sredstvo za zadovoljevanje čustvenih potreb odraslih."

” na pedagoški ravni priznavanje neplodnih poročnih zvez kot enakovrednih v odnosu do ostalih zakonskih zvez uči, da je poroka celostna zveza, ne le instrument za spočenjanje otrok. Takšen nauk koristi celotni družbi, ker spodbuja iskreno vdanost – in posledično stabilnost – v vseh zakonskih zvezah. Nasprotno pa legalizacija istospolnih porok uči, da je po novem razumljena zakonska zveza predvsem sredstvo za zadovoljevanje čustvenih potreb odraslih.”

Na filozofski ravni lahko rečemo, da je neplodna zakonska zveza še vedno popolna zakonska zveza. Kot podrobneje pojasnjujem v svoji knjigi, je zakonska zveza celostna zveza, ki jo opredeljuje tudi telesna združitev – telesi obeh zakoncev se združita v biološkem smotru prokreacije. Ta združitev se zgodi ne glede na to, ali dejansko pride do biološkega cilja, to je do združitve spermija in jajčeca nekaj ur kasneje. Zveza in sama telesna združitev, ki jo zapečati, pa je vsekakor še vedno usmerjena k družinskemu življenju. To pojasnjuje, zakaj tako v običajnem kot tudi v kanonskem pravu neplodnost nikoli ni bila razlog za ničnost zveze. Impotenca, ki pa preprečuje dovršitev zveze v spolni združitvi, nasprotno predstavlja razlog za razglasitev poroke kot nedovršene.

Četrtič, na pedagoški ravni priznavanje neplodnih poročnih zvez kot enakovrednih v odnosu do ostalih zakonskih zvez uči, da je poroka celostna zveza, ne le instrument za spočenjanje otrok. Takšen nauk koristi celotni družbi, ker spodbuja iskreno vdanost – in posledično stabilnost – v vseh zakonskih zvezah. Nasprotno pa legalizacija istospolnih porok uči, da je po novem razumljena zakonska zveza predvsem sredstvo za zadovoljevanje čustvenih potreb odraslih. Stabilnost naravne zakonske zveze, ki po svojem namenu zagotavlja otrokom očeta in mater, ni združljiva z omenjeno sodobno na čustva reducirano zvezo.

Če sklenemo: javna politika sledi pravilu, ne pa izjemam. Poročne norme koristijo družbi tudi v primeru neplodnih parov, neplodne zakonske zveze so še vedno popolne zakonske zveze, državno priznavanje neplodnih poročnih zvez pa krepi resnico o zakonski zvezi brez kakršnihkoli negativnih posledic.

Ryan T. Anderson

Prirejeno po: http://www.catholicworldreport.com/Item/4101/four_responses_to_the_what_about_infertility_argument.aspx

Advertisements

6 thoughts on “Štirje odgovori na ugovor: »Zakaj pa se lahko poročijo neplodni pari?«

    • Haha, si čutil potrebo, da morebitne progresivne čitatelje opozoriš na moralno-politično neprimernost avtorja? Mislim, da tisti, ki potrebujejo aktivistične članke na Think Progress (ali kateremkoli drugem ideološko aktivističnem portalu, bodisi desno ali levosučnem), da vedo, kaj naj naj si mislijo o določeni zadevi, niso naša ciljna publika.
      Drugi link, ki ga navajaš, je zanimiv, in bom nanj odgovoril.
      Lp.

      Like

  1. Pingback: Kritika konservativna: Štirje odgovori na ugovor. »Zakaj pa se lahko poročijo neplodni pari?« - Časnik

  2. Aroganca LGBT aktivistov. Še zdaj ne razumejo, da je dokazno breme na njihovi strani.

    Pa naslednja logika:
    1. Če si proti splavu, si kar proti ženskam
    2. Če si proti osemenjevanju zdravih samskih žensk, si kar proti samskim ženskam
    3. Če si proti istospolnim posvojitvam in porokam, si proti homoseksualcem, si rasist itd…

    Like

Prosimo, upoštevajte, da so komentarji namenjeni civizirani izmenjavi mnenj

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s