Gejevski aktivist in konservativni kolumnist razpravljata o katolištvu

Naslov je nekoliko provokativen. Označiti Andrewa Sullivana za “gejevskega aktivista” je premalo. Prvič zato, ker je mnogo več od tega: v 80-ih in 90-ih je bil eden najmlajših in najbolj prodornih urednikov slovite revije The New Republic, je avtor, ugledni komentator in eden od stebrov ameriškega žurnalističnega establišmenta. Drugič zato, ker je mnogo več kot “aktivist”: je eden od glavnih teoretikov sodobnega LGBT gibanja in avtor ene najbolj kontroverznih idej zadnjih destletij, ki se je razširila po vsem zahodnem svetu in povsod vzbudila žgoče polemike – ideje o istospolnih porokah.

Sullivan je bil konec 80-ih let prvi, ki je resno predlagal to idejo kot program LGBT gibanja. Z neomajnih aktivizmom v nekaj letih premagal skepticizem v lastnih vrstah. Od tedaj dalje je zgodba bolj ali manj znana – posledice te ideje so nedavno dosegle tudi Slovenijo.

Manj pa je znano, da je Sullivan liberalni konservativec in da je začetne argumente za istospolne poroke osnoval na argumentih, ki izhajajo iz njegovega burkovskega konservativizma (odmeve te pozicije najdemo pri Davidu Cameronu, ki trdi, da se zavzema za uzakonitev istospolnih porok, ker je konservativec in ne kljub temu, da je konservativec).

Sam se s Sullivanovimi stališči glede tega ne strinjam. Moram pa mu priznati veliko mero koherentnosti pri zagovarjanju njegovih pogledov. Pa tudi intelektualni pogum – v zadnjih letih se je namreč večkrat odločno zoperstavil radikalizmu sodobnega LGBT aktivizma, predvsem njegovim poskusom cenzuriranja nasprotnih stališč, in napadom na versko svobodo.

V spodnjem posnetku, ki si zasluži ogled, Sullivan razpravlja z Rossom Douthatom, verjetno najbolj znanim konservativnim kolumnistom pri sicer liberalnem dnevniku The New York Times. Douthat je Sullivana pred leti v eni svojih kolumn označil za najvplivnejšega ameriškega intelektualca zadnjega pol stoletja, saj je tako rekoč iz niča oblikoval idejo (istospolne poroke), ki se je razširila po vsem Zahodu.

Toda na posnetku ne razpravljata o tem vprašanju, temveč predvsem o njuni skupni veri – katolištvu. In o religiji nasploh. Sullivan, tudi sam veren katoličan, je namreč Douthata pred dvema letoma izzval na pogovor o njegovi zadnji knjigi Bad Religion: How We Became A Nation of Heretics (Slaba vera: kako smo postali narod heretikov), v kateri izpostavlja nedoslednosti in površnosti ameriškega religioznega življenja.

Tako se je porodila ta zanimiva razprava, iz katere se lahko tudi pri nas marsikaj naučimo. Predvsem kulture dialoga.

p. s. Brez skrbi – govora je tudi tudi o spolnosti.

Advertisements

Kritično o kritičnem mišljenju

marija

R. R. Reno, urednik ugledne ameriške teološke revije First Things, je pred kratkim držal zanimivo predavanje o problemu nekritičnega poudarjanja pojma “kritičnega mišljenja”.

Spodbujanje kritičnega mišljenja, ugotavlja Reno, je postalo splošno sprejeto vodilo, ki naj bi usmerjalo delovanje akademskega področja.

Vendar Reno poudari, da “nekritično” sprejemanje tega vodila vodi v spoznavni proces, ki se namesto v iskanje in afirmacije resnice osredotoča na izogibanje zmotam. To vodi v položaj, ko so edine resnice, ki jih je akademski konsenz pripravljen sprejeti, pravzaprav malenkostne. Posledica je sterilnost in nezanimivost akademske kulture, ki je po “koncu velikih zgodb” zapadla bodisi v diskurz strkovnosti bodisi v drobnjakarsko specializacijo.

Reno je seveda namerno provokativen. Sam poudari pomen zahodne tradicije kritičnega mišljenja, ne le v spoznavnem procesu, temveč tudi v življenju, saj nas varuje pred pretirano navezanostjo na delne resnice ali celo zmote.

Continue reading

Zakaj je lepota pomembna?

V ogled priporočam izvrsten dokumentarec o pomenu lepote in njenem izginotju v sodobnem svetu. Zanimiv bo tako za tiste, ki se zanimajo za vprašanja umetnosti, kot – morda še bolj – za tiste, ki se do zdaj zanje niso zanimali, morda tudi zato, ker ne vidijo smisla v sodobni umetnosti. Avtor, angleški filozof Roger Scruton, odgovarja na preposto vprašanje: “Zakaj je lepota pomembna?” To počne na zelo dostopen in razumljiv način, ki je dostopen najširšemu občinstvu, pri tem pa ostaja na visoki ravni.

Scruton je namerno polemičen proti konceptualni umetnosti in moderni ter postmoderni arhitekturi. Pri svoji kritiki je intelekualno pošten, vendar včasih nedosleden. V svojem pregledu tako preskoči celotno obdobje modernizma, moderno arhitekturo pa izvede izključno iz funkcionalizma, kar je vprašljivo; poleg tega ne upošteva, da je bila izvorna funkcionalistična arhitektura zelo elegantna ter je poudarjala estetsko vrednost objektov.

Kljub tem in še nekaterim manjšim pomankljivostim je dokumentarec izvrsten in poučen tudi za tiste, ki se s Scrutonivimi konservativinimi pogledi na estetiko ne bodo strinjali. Predvsem pa je zares lep izdelek.

Why Beauty Matters – Por que a beleza importa from jinacio on Vimeo.

O vplivu Katoliške cerkve na slovensko politiko – empirično

 

krst-pri-savici

Predvsem v predvolilnem času smo veliko slišali o vplivu Katoliške cerkve na slovensko politiko. Ker živimo v moderni dobi, si lahko pri oceni teh trditev pomagamo s priljubljenimi orodji moderne – številkami in definicijami. Začnimo s slednjimi.

Continue reading

Glavna tokova ameriškega katolicizma

st-patricks-cathedral-catholic-church

Pred meseci je Patrick J. Deneen v reviji The American Conservative objavil zanimiv pregled sodobnih trendov v ameriški katoliški politični misli.

Deneen izhaja iz ugotovitve, da je delitev na liberalni in konservativni katolicizem preveč shematična in ne ustreza stvarnosti. To pa zato, ker »liberalni katolicizem«, poosebljen v katoliški politični eliti Demokratske stranke (od podpredsednika Joea Bidena, prek državnega sekretarja Kerryja do prve linije predstavnikov velikih metropol vzhodne obale), ne obstaja kot koherentno politično gibanje in nima nobene vloge v razpravah, ki se odvijajo v množici raznolikih katoliških občestev širom ZDA.

Continue reading